No anndaa won'de inze e jettooje jiyaa ko e pinalb, zuum wazi ko heewi e lexxi maa diineeji na himmiri inze. To leyze hirnaange Afrik na hedditori jettooje, wozve heen na innira inze tawangal Pinal, kono ko heewi yimve leyze hakkunde haa fuznaange Afrik keewaani innirde inze tawaaze e pinalngal, haalaaka jettooje, zuum kam majjih, ngool majjugol firti won'de feccere e fina-tawaaji moxxi majjih.

Kono na woodi naamnal: hoko innde maa Yettoode firti?

Ko adii fof, ngannden won'de innde e yettoode jeyaa ko e pine lexxi, lexol fof na jogii inze moxxe, na waawi tawa kadi no woodi inze ze njizaaka. Moxxugol innde maa bon'de zum fawii ko e maanaa innde nde wolla faandaare mum. Na woodi yoga e yimve cikkata inze men tawaaze wano: Demmba, Yero, Paate, Gizo, Guuro, Sira, Kummba, Malaazo..., wonaa inze moxxe, zuum noon ko faljere mawnde no feewi, ve cikkata Diine no hazi innirde wano zee inze, zuum sellaani, sabu Diine hazi tan ko innde bonnde (maanaa bonzo wolla faandaare bonnde) foti ko innde Aarabe wolla Tuubaako (porto) maa Pullo, sabu gooto e vee fof na jogii pinal mum moxxal. Si a laarii wano Aarabeeve, ko adii Lislaam, no njoginoo inze moxxe, wano: Ahmad, Muhammad, Addullaah, Umar ..., nde Lislaam holliti moxxugol majje, ko noon kadi inze bon'ze na woodnoo, wano: Kilaab (dawaazi) , Aasii (goopoowo) ... nde Lislaam ari wi'i ze moxxaani yo ve ngaccu innirde wano zeen inze bonze. Zuum wazi nelaazo Muhammadu (JKWM) waylitiino yoga e innze, wano: bi'etenoozo "Sarmu" nelaazo wayli innde makko, inniri zum "Sa'iid" woni malaazo, sabu innde Sarmu firti ko taxaade maa seerde, te zuum wonaa ko vori e renndo juulve (Abdul Hafiij Farghali, nyeenyal annabiijo e waylugol inze sahabaave, jaaynde "Al-Ajhar" 1417 fergo, hello 51) ko e arab nde winndaa, wano zuum na heewi. Na woodi goonga gooto, oon woni: ko heewi e inze ngalaa maanaa seekorde (maanaa jogiizo firo) kono zuum hazaani na woodi inze keewze jogiize firo.

Si tawii ko inze Pulaagu, zuum ko pinal mawngal snne, sabu inze Pulaagu e jettooje mum na woodi maanaaji e paandale laabtuze moxxe. Wiztoove mbinndii heen lavvini. E ravvin'de ezen mbaawi toqngude haala ka e tovve garooje zo:

1- Inze Pulaagu:

Ezen nganndi inze ko ko suvetee, suvagol innde fawii ko e vetirze ceertuze, na waawi fawaade e dewondiral jibineede sukaave, foti ko worve maa rewve, wolla zum fawoo dow ngonka (alhaali) no suka o jibiniraa: o leelii jibineede, wolla tawa kala ko yumma mum danyi natta, wolla zum fawoo dow yelanaade (yizan'de) suka o, wano malu, danyal, cuusal, barke. Na woodi inniroove inze lekze (lezze) wano: Bonnji, Teli, wolla kulle wano: Bojel, Lella, wolla inze nyalaaze wano: Ajumaa, Teneq, Alarba... Zuum na woodi e lexxi gozzi, wano Aarabeeve no innira Fahdu (tenngu = cewngu) maa Asad (mbaroodi) Baaj (ciilal), Alkames, Jum'a ... Ezen mbaawi lavvin'de no fulve cuvorannoo inze mavve no ardata zo:

1.1- Inze dewondirze: faandaa heen ko: na woodi inze cuvaaze wonan'de Afo e dewzo heen, haa yottoo nayavo maa jowavo, foti ko worve maa rewve, zuum wonirta kono ardata zo:

1
Hammadi
2
Sammba (Sammbo)
3
Yero
4
Paate
5 Demmba (Demmbo)

Inze Worve: e teskaade, buri sikkeed won'de innde Hammadi jaalii ko caggal nde Lislaam ari e renndooji men, ngam malnorde innde nulaazo Muhammadu (jkwm). Ko noon kadi wano zee inze yoga e yimve no pamzina ze, wano: Sammba (Sammbel) Yero (Yerel =Yeroyel) Demmba (Demmbel) si tawii ko innde Hammadi welaazi famzin'de sabu innde Muhammadu, kono zuum hazaani wozve no mbi'a "Hammee " wolla Hammet. Zum noon ko e pinal pulaagu tawaa, wonaa inze bonze, ko inze moxxe.

1 Sira (Dikko)
2 Kummba (Kommbo)
3 Pennda
4 Takko
5 Daado

Si tawii ko inze rewve: zuum ne na jogiii inze pulaagu keeriize, gila e afo haa nayavo maa jowavo, wano zum feenyiri e haatumere wonirnde nyaamo, na woodi annduve winnduve ko faati e zee inze: (Laar: Salamatou A. Sow Universite de Niamey, Presentation de dix noms de personnes peuls et leurs equivalents coranique: aproche sociolinguitique, Cahier no 11, 1998, l'universite de Lausanne).

1.2- Inze yelaa: Nde wonndoo nezzo fof na yizani vizzo wolla banndum malu e cellal, maa dazal e ko nanndi heen. Zuum wazi wozve na innira sukaave mavve yoga e inze jogiize zii maanaaje moxxi, wano: Malaazo, Gizo, Malal, Cellal, Yelaa, Danyzo, Bisum, Qari, Guuro, Guuroowo, Nguuraa, ..ekn. Zee inze faandaa heen ko maanaaji moxxi, zuum wazi ko inze moxxe. Zuum ina woodi yoga he lexxi gozzi, wano aarabeeve na innira: Sa'iid (malaazo), Habiib (Gizaazo, Gizo), Amal (yelaa ko innde debbo) ....

1.3- Inze sabaabu: faandaa heen ko ngonka (alhaali) no suka o jibiniraa, mbela neene makko leelii jibin'de, wolla tawa kala ko o danyi natta? no jeyaa e vetirze suvagol inze pulaagu: si debbo jooziima ko jooti hevaani vizzo, si hevii o inniree yoga he inze wano: Vooy, Vooyzo, Geddaazo ..ekn. So tawii ko nattirteezo sukaave, wooda nde vizzo makko inniree wano: Dazi, Dazal, Dazde, ngam o waawa dazde, wolla Ganyaazo maa Geddaazo, faandaa heen ko mbenydi maanaa innde nde (jizaazo) zuum ko ngam hollirde won'de no yahde e heddaade fof na joortaa heen, mbela ko nawannoo sukaave ve acca mbo, oon tuma o waawa heddaade. Zuum noon ko faandaare moxxere, na woodi e Aarabeeve, wano: Naajii (dazoowo), Fawjii (pooloowo)... Zuum ndeke innde fawii ko e pinal renndo maa lenyol.

1.4- Inze muumunteeji maa kuule gozze: Nde wonndoo nezo wuuri ko e neesu maa piiltiindi, o wuurdi e kulle e puzi e colli, na woodi no o yi'irta zee geze e no o yizirta maa axirta wano zee kuule. Ko zuum wani yoga e yimve na innira sukaave mum-en inze zee geze, wano fulve innirta: Bojel, Nella (inze muumunteeji) wolaa Teli, Bonnji ..(inze lekze e puzi). Zuum na woodi e lexxi gozzi, wano Aarabeeve innirta Asad (mbaroodi) Fahdu (teqngu) Baaj (ciilal) Ghajaal (leela) ... Na woodi kadi inze nyalaaze e lebbi, wano zum jaqtoraa e ko yawti. Zeen inze wonaa bonze sabu faandaare majji na wona qari wolla cuusal maa tiizal e roqkaneede.

Caggal zum tabitii, ngannden won'de inze Pulaagu ko inze moxxe, ze ngonaa eggaaze iwde e lexxi gozzi, te ko inze potze innireede mbinndee lavvinee, sabu nguu ngalu pinal ko Alla tigi okki zum tagoore makko, kala mbo yawii wolla salii zum o yeddi go goonga Alla. Heddi tan ko suvaade inze jogiize maanaaji moxxi wolla paandale moxxe. Na woodi yoga e yimve cikkata innirde inze Tuubakoove maa inze Aarabeeve vuri innirde inze Fulve, zuum noon ko faljere mawnde, alaa zo zum fawii. So tawii ko baqqe diine, Lislaam yizi ko inze moxxe, zeen noon ze mbaawi won'de inze Fulve wolla inze Aarabeeve ... Nde nelaazo (jkwm) wiinoo: "vuri moxxude e inze ko hummidaaze e ubbidaaze (Muhammadu e Abdullaahi ..)" o faandii heen ko inze jokkindirooje hakkunde nezzo e Alla, sabu o tawiino eve innira inze bonze, te kadi tawii Lislaam siwaa nyiivde e verze yimve no haaniri, woni daaliilu ngoo miijo ko ko arata zo: 1- Ko adii Lislaam Aarabeeve na inniratnoo Abdullaahi,Ahmad, e Muhammad. 2- Nelaazo e hooremum inniri taaniraave mum Hasan (Moxxo) e Huseynu (Moxxel) ko noon kadi o inniri yimve wozve inze moxxe taw wonaa Muhammadu maa Abdullahi. 3- Veydi heen seernaave e juulve Aarabeeve moxxuve na innira inze moxxe tawa wonaa Muhammadu maa Abdullaahi.

2- Jettooje:

Na woodi lexxi na njogii jettooje. E ndeer renndooji fulve na woodi jogiive jettooje wozve heen ngalataanii jettooje, lexxi hirnaange Afrik zi kedditori jettooje haa jooni, wano fulve hirnaange ve njogii jettooje, wano: Soh, Jallo, Bah, Bari, Kah, Kan, Jaawo, Joop, Siise, Taal... Anndude iwdi jettooje e maanaaji mum no zavvi wiztooji, zuumwazi yoga e wiztoove mbinndii ko faati e ndee tovvere, woodii heen wiive wano zee jettooje ze ngoodi iwdi (lasli) wano musidzo men debbo Salamatou Soh to jaavi-Haaztirde Nyamey jaqtorii, o wii na woodi jettooje nayi ko lasliyaqkooje (Bari, Bah, Jallo, Soh), gozze ze ko he zeen iwi, wano zum woniri e natal garowal:

Zum lavvini won'de yettoode heen fof na jogii baqqe e mbaadi e huund e ko nodditortoo: Bari nodditortoo ko baqqe nano mbaadi mum ko danejum maande mum ko lesdi; Bah, ko baqqe hirnaange mbaadi mbozeeri maande mum ko henndu; Jallo ko baqqe fuznaange mbaadi cooyri maande mum ko jayngol; Soh, ko baqqe nyaamo mbaadi valeeri maande mum ko ndiyam. Wano zum woniri e natal garoyal:

Jettooje gozze njati iwde e zee nayi, wano: Jallo (jal, Kah, Kan..) Bah (Mbaalo, Balnde..) Bari (Snngare...) Soh (Sidibe, Dikko, Soonde..). Ngannden won'de no jettooje na jogii maanaa e filojofi mawzo, te kadi na addi denziraagal hakkunde vesnguuji e kinze, zuum ko maamiraave men ngaawi zum gila ko vooyi. Ngal pinal no haani veydeede wizteede.

Kuzol: Abdu Bah, Keer, E-mail: mburebah@yahoo.com

Inze e jettooje Fulve